Sinoda v smrtni senci
Na žalost se dozdeva, da je Vatikan padel v mrtvaški sen, v katerega je Amazonska Sinoda uspavala večino sodnikov. Sodnikom Sinode je bilo zagotovo poznano dejstvo, da se zelo poznani Pachamami vsa indijanska kultura Južne Amerike priklanja in da jo častijo ko »vsemogočno boginjo sveta«, to je vesolja. Ali bodo lahko vsi tisti, ki so pred očmi svetovne javnosti izkazovali kultno češčenje tej »boginji«, osvobojeni greha malikovanja? Tisti duhovniki in redovniki, ki so se pred njo vrgli na tla, škofje, ki so jo nosili naokoli v procesiji, vsi tisti, ki so jo klicali in ji prepevali pred Najsvetejšim v tabernaklju? Kaj so pozabili, da Sveto pismo in cerkveni očetje tako pogosto in močno svarijo pred malikovanjem, ki ga imenujejo najhujšega od vseh grehov?
Malikovanje ni samo resno kršenje Prve Božje zapovedi in napad na edinstvenost pravega Boga, ampak končno predstavlja služenje satanu.
»Zakaj vsi bogovi ljudstev so hudiči, Gospod pa je naredil Nebesa« (Ps 95 10), nepreklicno razloži psalmist in sv. Pavel opozarja Korinčane: »Ljubljeni, bežite stran od malikovanja! … Ker, komu žrtvujejo pogani, zlim duhovom žrtvujejo, ne pa Bogu. Jaz pa nočem, da bi bili vi sodelavci zlih duhov.«
Satanova zmaga v Vatikanu?
Torej, kaj slabšega se ni moglo zgoditi! Kadar se papež v srcu Katoliške cerkve, v Vatikanu, klanja malikom, ali po logiki sv. Pisma on ne časti Božjega nasprotnika in se uklanja njegovi vladavini? Bog ne daj, da bi to bilo storjeno namerno, ampak iz zaslepljenosti, kajti zaslepljenost more iti zelo daleč! Končno se želi od te poganske indijanske kulture, ki se ni branila žrtvovanja otrok in mnogoženstva, učiti in v njej najti obogatitev za Krščanstvo!
Cerkev zdihuje v nepopisni žalosti in stiski. Ali je bilo mogoče pasti še nižje od hudičevega malikovanja, ki je bilo v človeški zgodovini že od nekdaj kot odprta vrata za vse perverzne sprijenosti, ki so predolgo zasužnjevale človeštvo? Naj se Bog usmili svoje Cerkve in izlije na ljudi duh spreobrnjenja in pokore. Izprosimo tega duha zase, da bi lahko izpolnjeni z obnovljeno gorečnostjo prinesli spodobne darove pokore in odpustkov, da Presveti Srci Jezusa in Marije čimprej in dokončno zmagata v srcih ljudi in narodov ter da vzpostavita v njih tako dolgo pričakovano milo vladavino miru in ljubezni.
Z duhovniškim blagoslovom,
p. Stefan Frey, poglavar Distrikta
Komentarji
Objavite komentar