Mi, podpisani Katoliški duhovniki in laiki intelektualci, protestiramo proti bogoskrunskim in praznovernim dejanjem, ki jih je papež Frančišek, Petrov naslednik, napravil na pravkar zaključeni Amazonski sinodi v Rimu in jih obsojamo.
To so vsa bogoskrunstva:
- Dne 4. oktobra je papež Frančišek prisostvoval dejanju malikovanja poganske boginje Pachamame.
- Dovolil je, da se to češčenje dogaja v vatikanskih vrtovih, s čimer je oskrunil okolico grobov mučencev in cerkve apostola Petra.
- Sodeloval je v tem malikovalskem češčenju in blagoslovil kipe Pachamame.
- Dne 7, oktobra je malik Pachamame postavljen pred glavni oltar v baziliki sv. Petra, potem pa v procesiji prinesen v sinodalno dvorano.
- Papež Frančišek je molil pri svečanosti, ki je vključevala ta kip in se zatem pridružil procesiji.
- Ko so lesene kipe tega poganskega božanstva, bogoskrunsko postavljene v cerkvi Santa Maria na Traspontini, Katoličani, zgroženi nad tem onečaščenjem cerkve, odstranili in jih vrgli v Tibero, se je papež Frančišek opravičil za to odstranitev in v cerkev je bil nameščen nov kip Pachamame. Tako se je skrunjenje nadaljevalo.
- Dne 27. oktobra je pri sv. maši, s katero je bila Sinoda zaključena, papež sprejel posodo, uporabljeno pri malikovanju Pachamame in jo postavil na oltar.
Papež Frančišek je osebno potrdil, da so ti leseni kipi poganski maliki. V opravičilu zaradi njihove odstranitve iz Katoliške cerkve jih je izrecno imenoval s Pachamamo, imenom lažne boginje matere zemlje po južnoameriškem poganskem verovanju.
Razne vidike tega dogajanja so obsodili kot malikovalske in bogoskrunske Kardinal Walter Brandmüller, kardinal Gerhard Müller, kardinal Jorge Urosa Savino, nadškof Carlo Maria Viganó, škof Athanasius Schneider, škof José Luis Azcona Hermoso, škof Rudolf Voderholzer in škof Marian Eleganti. Končno jih je enako ocenil v intervjuju tudi kardinal Raymond Burke.
To sodelovanje v malikovanju je namignila »Izjava o narodnem bratstvu«, ki sta jo podpisala papež Frančišek in veliki imam džamije Al Azhar Ahmed el-Tajeb 4. februarja, v kateri se trdi:
»Množica in raznolikost religij, barve kože, spolov, ras in jezikov je modra Božja volja, s katero je Bog ustvaril človeška bitja. Ta božanska modrost je izvir, iz katerega izhaja pravica do svobode verovanja in svobode biti drugačen«.
Vključenost papeža Frančiška v malikovalske svečanosti kaže, da je to izjavo razumel v drugoverskem smislu, ki omogoča, da se češčenje malikov razume za dobro, ker ga Bog aktivno želi.
Še več, čeprav zasebno, je papež dejal škofu Athanasiusu Schneiderju:
»Lahko rečete, da to izražanje v raznolikosti religij pomeni permisivno Božjo voljo…«; Frančišek abudabijske izjave v zvezi s tem ni nikoli popravil. Na splošni avdienci je potem v svojem govoru 3. aprila A.D. 2019 v odgovoru na vprašanje «Ali Bog dopušča, da obstaja tako mnogo religij?« napotil na primer »permisivne Božje volje«, kakor jo razlaga sholastična teologija, toda pojmu je dodal pozitiven pomen, ko je izjavil, da je »Bog to želel dopustiti, kajti čeprav obstaja tako mnogo religij, vse vedno gledajo v nebo, gledajo v Boga«.
Še huje, Papež je od tedaj potrdil nepopravljeno izjavo iz Abu Dhabija z osnutkom »medverske komisije«, kasneje imenovano »Visoka komisija« s sedežem v Arabskih Emiratih, ki je zadolžena za premikanje »ciljev« abudabijskega dokumenta, kot tudi za premik smernice Papeškega Svéta za medverski dialog voditeljem vseh Rimokatoliških visokih izobraževalnih ustanov, posredno (okoli ovinka) pa še Katoliškim vseučiliščnim profesorjem, da » čim širše razglašajo ta dokument«, ter tako tudi njegovo nepopravljeno trditev, da Bog »želi raznolikost religij«, kot želi različnost barve kože, spola, ras in jezikov.
Češčenje kogar koli in zaradi česar koli, razen edinega pravega Boga, Presveto Trojico, je žalitev prve Božje zapovedi. Prav vsakršno sodelovanje v češčenju malikov v kakršni koli obliki je s to zapovedjo obsojeno in je objektivno težek greh, ne glede na subjektivno odgovornost, ki jo lahko presodi samo Bog.
Da daritev poganskim malikom ni darovana Bogu, ampak hudičem, je Cerkev že zgodaj poučil sv. Pavel v Prvem pismu Korinčanom:
»Kaj hočem reči? Da je kaj to, kar se žrtvuje malikom, ali da je morda malik sam kaj? Nikakor! Povedati hočem, da to, kar žrtvujejo, žrtvujejo demonom in ne Bogu. Nočem pa, da bi vi postali družabniki demonov. Ne morete piti Gospodovega keliha in keliha demonov, ne morete biti deležni Gospodove mize in mize demonov«. (1Kor 10, 19-21)
S temi dejanji je papež Frančišek navlekel nase očitek, izrečen na Drugem Nicejskem koncilu:
»Mnogi pastirji bodo opustošili moj vinograd, onesnažili moje nasledstvo. Ker so sledili brezbožnim ljudem in v zaupanju v njihove norosti so klevetali sveto Cerkev, s katero se je Kristus, naš Gospod, zaročil; in niso ločili svetega od posvetnega, ampak so trdili, da se maliki našega Gospoda in Njegovih svetnikov ne razlikujejo od lesenih kipov satanskih malikov«.
Z neizmerno žalostjo in globoko ljubeznijo do Sedeža sv. Petra, prosimo vsemogočnega Boga, da krivcem med člani svoje Cerkve na zemlji prihrani kazen, ki si jo zaslužijo zaradi teh strašnih grehov.
S spoštovanjem zahtevamo od papeža Frančiška, da se javno in nedvoumno pokesa za te, objektivno težke grehe in za vse javne žalitve, ki jih je zadal Bogu in pravi veri ter zanje daruje spravno daritev.
S spoštovanjem zahtevamo od vseh škofov Katoliške Cerkve, da papežu Frančišku pošljejo bratovski opomin zaradi teh žalitev in pohujšanja ter opozorijo svoje vernike, da se po od Boga oznanjenim Katoliškem verskem nauku izpostavljajo nevarnosti večnega prekletstva, če bodo sledili Frančiškov primer kršenja prve Božje zapovedi.
9. novembra A.D. 2019, na praznik posvetitve Lateranske bazilike
»…quam terribilis inquit est locus iste: hic domus Dei est et porta caeli; et vocabitur aula Dei« (Gen 28,17)
»Kako strah vzbujajoč je ta kraj! To ni nič drugega kakor hiša Božja in vrata nebeška!« (1 Mz 28,17)
Komentarji
Objavite komentar