Sinoda o Amazoniji na temo » Amazonija: nove poti za Cerkev in za integralno ekologijo« je potekala v Rimu od 6. do 27. oktobra A.D. 2019. Na tej sinod se je v Vatikanu zbralo več kot 200 škofov iz devetih držav (Brazilija, Kolumbija, Ekvador, Gvajana, Peru, Surinam, Venezuela in Francoska Gvajana). Sinoda je potekala na željo papeža Frančiška, za katerega Amazonija pomeni »odločilni test za Cerkev«, nekaj več kot štiri leta po objavi enciklike Laudato si, z namenom »zaščite skupnega doma«.
Toda za temi okoljevarstvenimi temami se skrivajo ekleziološke1 teme, ko to so izjavili sami voditelji sinode, na katere čelu je brazilski kardinal Claudio Hummes, predsednik Panamazonske cerkvene mreže (REPAM) in generalni poročevalec sinode. »Imamo veliko potrebo po novih poteh, da se ne bojimo novosti, da jih ne preprečujemo in da se jim ne upiramo«. S to izjavo se jasno razume, da moramo preučiti do sedaj nepredvidene rešitve, da bi se olajšala situacija cerkva v Amazoniji, kjer je čutiti veliko pomanjkanje duhovnikov in redovnikov in kjer se verniki dnevno pridružujejo evangeličanskim sektam, ki se širijo. Besede kardinala Hummesa, utemeljene na Instrumentum laboris (delovnem dokumentu za sinodo), so bile objavljene 17. junija A.D. 2019, ko so bili škofje pozvani, naj razmislijo o teh »novih poteh«, da bi med drugim raziskali tudi vprašanje duhovniškega posvečenja »oženjenih moških z dokazanimi krepostmi« (viri probati). Iz te perspektive bi sinoda mogla predlagati, da »se preuči možnost duhovniškega posvečenja starejših mož, po možnosti avtohtonega porekla, katere njihova skupnost spoštuje in jih sprejema, četudi imajo dejansko trdno družino, da bi se na ta način zagotovila dostopnost do zakramentov, ki spremljajo in vzdržujejo krščansko življenje.
Toda za temi okoljevarstvenimi temami se skrivajo ekleziološke1 teme, ko to so izjavili sami voditelji sinode, na katere čelu je brazilski kardinal Claudio Hummes, predsednik Panamazonske cerkvene mreže (REPAM) in generalni poročevalec sinode. »Imamo veliko potrebo po novih poteh, da se ne bojimo novosti, da jih ne preprečujemo in da se jim ne upiramo«. S to izjavo se jasno razume, da moramo preučiti do sedaj nepredvidene rešitve, da bi se olajšala situacija cerkva v Amazoniji, kjer je čutiti veliko pomanjkanje duhovnikov in redovnikov in kjer se verniki dnevno pridružujejo evangeličanskim sektam, ki se širijo. Besede kardinala Hummesa, utemeljene na Instrumentum laboris (delovnem dokumentu za sinodo), so bile objavljene 17. junija A.D. 2019, ko so bili škofje pozvani, naj razmislijo o teh »novih poteh«, da bi med drugim raziskali tudi vprašanje duhovniškega posvečenja »oženjenih moških z dokazanimi krepostmi« (viri probati). Iz te perspektive bi sinoda mogla predlagati, da »se preuči možnost duhovniškega posvečenja starejših mož, po možnosti avtohtonega porekla, katere njihova skupnost spoštuje in jih sprejema, četudi imajo dejansko trdno družino, da bi se na ta način zagotovila dostopnost do zakramentov, ki spremljajo in vzdržujejo krščansko življenje.
Nasprotno izrazu »posvečenje oženjenih moških« daje škof Erwin Kraütler prednost izrazu »oseb v zakonu«. Bivši brazilski škof Xingua, ki ga je papež Frančišek zadolžil za pripravo sinode, ne da bi trznil z očesom, potrjuje, da »mnoge poročene ženske predsedujejo avtohtonim katoliškim skupnostim na področju škofije. Te ženske se ne zadovoljujejo le z slavljenjem liturgije Besede ob nedeljah. One tudi krščujejo, pripravljajo ljudi na krst in obiskujejo bolne«. Skladno s tem se sprašuje škof Kraütler, »zakaj ne bi bilo mogoče teh žena posvetiti? In to ne samo v primeru pomanjkanja duhovnikov ali nedostopnosti oženjenih moških za posvečenje.
Ekleziološka vprašanja izza sinode o okolju so sledeča: škofje so pozvani, da »rešijo« Cerkev z izgovorom reševanja Amazonije… S tem v skladu se lahko razume kritika, katero so proti Instrumentum laboris podali kardinali Gerhard Müller, Walter Brandmüller in Raymond Burke. Toda pobudniki radikalne reforme se na to ne ozirajo. Tako Rodrigo Coppe Caldeira, zgodovinar in profesor religijskih znanosti na vseučilišču Belo Horizonte v centralni Braziliji, ocenjuje, da so »kritike, izrečene o tej sinodi pravzaprav novo poglavje v sporu, ki se je začel z izborom Bergoglia za papeža«. Po njegovih besedah v resnici obstajata »dve sprti struji, ki obe nasledujeta Drugi Vatikanski koncil«. To je resnično tudi to, kar slabi kritike, uperjene proti sinodi. Caldeira nadaljuje: »Prvi, ki se strinjajo s stališči Svetega Očeta, menijo, da so legitimni nasledniki Koncila. Ti želijo poriniti Cerkev v smer novih možnosti, kot je posvečenje oženjenih moških ali odprtost za ženski diakonat. Druga struja je zelo oprezna glede Frančiškovega pontifikata in razume Sinodo o Amazoniji kot poskus uvedbe globokih sprememb v Cerkvi«.
Tudi Brazilski konservativni poslanci, naklonjeni vladi Jaira Bolsonara, so se po politični strani mobilizirali proti Sinodi. Ti poslanci so se odločili organizirati sestanek 4. in 5. novembra A.D. 2019 v Rimu, da bi predložili način, na katerega naj se Vatikan loti vprašanja zaščite okolja. Konkretno tako, da bi vrgli z oblasti ekološke politike, ki prebivalcem amazonskega področja preprečujejo razvoj«.
Ta »proti-sinoda« rimskih oblasti sploh ne skrbi. Generalni tajnik Sinode, kardinal Lorenzo Baldisseri, je mirno izjavil, »Mi vemo, da bo Sinoda o Amazoniji izzvala močne reakcije. Toda preveč pomembnega je vloženega v to (sinodo), da bi jo lahko obšli«. »Amazonija se tiče vseh nas«, je dodal kardinal Claudio Hummes za vatikanski Avvenire, škofovski časopis, ko je imel sestanek na vseučilišču Georgetown v Washingtonu. » Tu je prihodnost planeta in izziv za človeštvo. Kajti brez Amazonije svet ne bo preživel,« je še dodal. – Sedaj ne gre več samo za reševanje Amazonije in Cerkve, pač pa planeta in vsega človeštva. In to bi izkoristili za posvečevanje oženjenih moških in žensk…
Naprednjaki se pripravljajo
Kot priprava na prihodnjo Sinodo o Amazoniji je bil od. 28. do 31.oktobra v samostanu v Belamu v Braziliji organiziran sestanek. Srečalo se je skoraj šestdeset brazilskih škofov, prav toliko duhovnikov, redovnikov ter laikov, da bi še zadnjič preučili Instrumentum laboris, ki bo služil kot osnova za razmišljanje prelatov tekom sestanka v Rimu.
»Mi brezpogojno branimo Amazonijo«, so grmeli škofje na koncu tega sestanka. »Zahtevamo, da vlade sprejmejo hitre odločitve proti nasilni in nerazumni agresiji na naravo, proti brezvestnemu uničevanju gozda; uničevanju, ki zaradi posledic požarov, povzročenih s kriminalnimi dejanji ubija tisočletno floro in favno«. In za zaključek: »Mi, škofje Amazonije, menimo, da ta sinoda prihaja v usodnem trenutku naše zgodovine«.
Za ozadje teh retoričnih fraz je potrebno prebrati dokument z naslovom »Naproti Amazonski sinodi: izzivi in doprinosi iz Latinske Amerike in Karibov«, ki ga je aprila A.D. 2019 kot rezultat sestanka v Bogoti (Kolumbija) napisalo 28 teologov iz dveh organizacij, ki zagovarjata teologijo osvobajanja: Amerindia in REPAM.
Ta dokument je bil objavljen 3. septembra na internetni strani LifeSiteNews: »Ni pravično, da mislimo in pravimo, da bi bilo potrebno, da prevladuje ena vrsta, ampak nasprotno; vse vrste imajo svojo vrednost in skupaj odkrivajo vrline skrivnosti življenja. Podobno tudi ni pošteno, da rečemo, da je samo ena religija resnična, ter ostale dekadentne, kajti vse odkrivajo Božjo skrivnost in odkrivajo mnoge načine, kako hoditi v verovanju in ljubezni Bogu naproti« (str. 86).
Dokument tudi trdi, da mora Katoliška Cerkev spremeniti svoje stališče iz »netolerantnega ekskluzivizma (izključevanja) v spoštovanje, ki sprejema, da Krščanstvo nima monopola za odrešenje« (str. 84) in da so »pluralizem in raznolikost religij izrazi modre božanske volje« (str. 53), sklicujoč se na izjavo papeža Frančiška in velikega imama Al´Azhara v Dokumentu o narodnem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje (4. februarja, A.D. 2019).
Po prej omenjenem dokumentu »Cerkev, utelešena v Amazoniji« vključuje moč »zagotavljanja slavljenja nedeljske Evharistije v cerkvenih skupnostih s posvečevanjem oženjenih moških za duhovnike… Z izražanjem dobrodošlice in podpore… feministične in ekološke teologije kot podpora za oblikovanje Cerkve z lastnim obrazom… Z razlikovanjem primernosti posvečevanja žensk v diakonat, kot tudi ustvarjanje drugih lastnih služb, v skladu s potrebami z lokalno Cerkvijo« (str. 81).
Kar se tiče katoliške dogme o duhovništvu, ki je predvideno izključno za moške, dokument iz Bogote meni, da je »stališče spremenljivo« in bi o njem morali biti teologi pripravljeni »razmisliti«, da bi razločili »znamenja časa«. Pa poglejmo, kaj je napisalo 28 modernističnih teologov: »Popolnoma se zavedamo stališča Katoliške Cerkve o tem vprašanju. Vendar priporočamo, da teologi na dostojanstven način spoštujejo vsebino vere in v globokem povezovanju morejo svobodno nadaljevati z razmišljanjem o duhovniškem posvečenju žensk. Lahko obogatijo svojo analizo s podatki iz psihologije, sociologije, antropologije, zgodovine, filozofije in hermenevtike2, da bi tako prepoznali prisotnost Svetega Duha v tistem znamenju časa, ki je po Janezu XXIII., prisotnost žensk v javnem prostoru« (str. 105).
Poleg tega dokument poziva k »razumevanju in ponovnem prepoznavanju kreposti, znanja in pogleda na svet med obstoječimi etničnimi domorodnimi skupinami, ki imajo še vedno sposobnost razbiranja in razumevanja narave kot prave matere« (str.34).
V dokumentu se »Bog imenuje moško-ženski Stvarnik-Stvarnica in poučuje, da imajo Amazonska ljudstva »svojo sveto zgodovino, jezike, znanja, tradicije, duhovnosti in teologije. Vsa ta plemena želijo osnovati »dobro življenje in vzajemnost ljudi med seboj, s svetom, z živimi bitji in s Stvarnikom-Stvarnico. Občutijo, da dobro živijo v »domu«, ki jim ga je Stvarnik-Stvarnica dal(a) na zemlji« (str. 54)
p. Justino Sarmento Rezende
Kdo je avtor tega dokumenta?
Dokument iz Bogote ni razuzdana domišljija nekih teologov osvobajanja iz nekega zasebnega srečanja. Rimski Instrumentium laboris omenja njihov sestanek kot enega od pripravljalnih del za sinodo v zabeležki1: »Vzporedno s tem uradnim postopkom so bili organizirani številni seminarji v Washingtonu, Rimu in Bogoti v sodelovanju s strokovnjaki z različnih področij in s predstavniki amazonskih ljudstev, da bi preučili vprašanja, ki so tukaj analizirana«.
Nadalje, na sestanku v Bogoti so bili prisotni »štirje ljudje, vključeni v delo pred-sinodalnega svéta (kot člani in strokovnjaki), ki jih je papež Frančišek pozval v marcu A.D. 2018: oče Paolo Suess (tesni sodelavec škofa Kraütlerja, ki je tudi član omenjenega svéta). Oče Suess je sodeloval kot strokovnjak (peritus) pred-sinodalnega svéta; Maurizio Lopez (izvršni tajnik REPAM-a in član pred-sinodalnega svéta), oče Justino Sarmento Rezende, duhovnik in strokovnjak za avtohtona ljudstva (na spodnji sliki) in na koncu oče Peter Hughes (prav tako strokovnjak). Po španskem viru je to ta četverica, ki je glavni avtor pripravljalnega dokumenta za Sinodo o Amazoniji iz A.D. 2018. Na splošno se meni, da je o. Suess igral vodilno vlogo v Instrumentium laboris iz leta A.D. 2019.
Dve organizaciji, ki stojita za sestankom v Bogoti, so aktivisti v teologiji osvobajanja pod predznakom ideologije okolja (environmentalizma). Amerindia je organizacija modernističnih teologov, ki je imela od leta A.D. 1978 vpliv na južnoameriške prelate, posebno še med sestanki
Latino-ameriškega škofovskega svéta (CELAM), kot na primer tistega na Aparecidi, maja A.D. 2007, kjer je sestavi dokončnega dokumenta predsedoval kardinal Jorge Bergoglio, tedanji nadškof Buenos Airesa.
Amerindia je pospeševala tezo Leonarda Boffa, enega od udarnikov osvobajajoče teologije, zaradi česa je bil sredi osemdesetih let obsojen. Od takrat je zapustil duhovniški stan in se oženil. Julija lani je na svojem blogu, ki ga oskrbuje Amerindia, objavil članek v prid posvečevanja žensk. REPAM je koalicija organizacij, ki so v službi ekološkega programa papeža Frančiška, osnovanega leta A.D. 2014, izgleda, da na samo zahtevo Frančiška. Ena od članic, Caritas Internationalis je izjavila, da je to »projekt devetih cerkva amazonskega področja, navdihnjen od papeža Frančiška in s podporo CELAM-a, latinsko-ameriških škofovskih konferenc«.
LifeSiteNews, ki je odkril dokument o Bogoti, je kontaktiral Amerindio, da bi zahteval imena avtorjev te publikacije. Oscar Elizalde Prada, direktor komunikacije in eden od sodnikov sestanka v aprilu »je odklonil posredovanje … informacij o tem, kdo je napisal katero poglavje v dokumentu iz Bogote z pojasnilom, da »kot je primerno za skupinski in sodelujoč duh našega dela v Latinski Ameriki, ni možno pripisovati avtorstva vsebine vsakega poglavja podpornega dokumenta, ki smo ga objavili, določenemu avtorju ali avtorjem. Pri tem smo sledili navdihu domorodnih narodov, ki so bolj zaskrbljeni za skupni dom, kot pa za svoje protagoniste in opogumljajo sinodalno pot v dialogu in poslušanju krikov, ki prihajajo iz Cerkve v Amazoniji in »stokanje sestre Zemlje«, o čemer govori sveti Oče v Laudato si.«
V tem kontekstu ni presenečenje, da je bil v Rimu neposredno pred začetkom Sinode Perujec Gustavo Gutierrez, eden od utemeljiteljev teologije osvobajanja. On bo zagotovo osrednja figura sestanka, ki ga za Latinsko Ameriko organizira papeževo poslaništvo v znak obeleževanja štiridesetletnice Konference v Pueblu, Mehika. Po poročanju španske novinarske agencije Religion Digital se bo ta sestanek dogodil v Generalni kuriji Družbe Jezusove od 2. do 4. oktobra v Rimu.
Vir: fsspx.news
1 Ime ekleziologija izhaja iz grščine prek latinščine: (grško ἐκκλησία; latinsko ecclesia – v pomenu shod, cerkveni shod ali srečanje – Cerkev). V krščanskem bogoslovju pomeni ekleziologija preučevanje krščanstva, njegov izvor, odnos do Kristusa, njegove vloge pri zveličanju, Cerkveni disciplini ter odnos do poslednjih reči (eshatologija); pa tudi vlogo in pomen cerkvenega vodstva.
2 Hermenevtika je nauk o tolmačenju tekstov.
Komentarji
Objavite komentar