Odlomek iz knjige Skrivnostno Božje mesto, ki jo je napisala mistikinja blažena Marija iz Agrede. Odlomek str. (382) se nanaša Zadnjo večerjo. Sveta Devica razlaga, kaj pomeni sveti zakrament Evharistije. (Prevod iz španščine Rev. George J. Blatter, Imprimatur: nadškof Edwin V. Byrne, D.D., Santa Fe, New Mexico, 9. feb. A.D. 1949)
O, hči moja! Če bi verniki v sveto Katoliško Vero omehčali svoja otrdela in okamenela srca tako, da bi dosegli resnično razumevanje svetega in skrivnostnega blagoslova svete Evharistije! Če bi se samo odvezali, izkoreninili in zavrgli svoja posvetna nagnjenja in prečistili svoje strasti, ter se z živo vero usmerili v preučevanje božanske svetlobe njihove vélike sreče, ki je posedovanje njihovega večnega Boga v presvetem Zakramentu in bi bili tako sposobni preko sprejema Zakramenta in nenehnega stika, biti soudeleženi v polnem učinku te nebeške mane! Če bi vsaj vredno spoštovali to predragoceno darilo, začeli okušati njegovo sladkost in imeli delež v skriti moči njihovega Vsemogočnega Boga! Potem jim ne bi ničesar več manjkalo v tem zemeljskem izgnanstvu. Potem v teh srečnih časih vladavine milosti, smrtniki ne bi imeli razloga za pritoževanje čez svoje slabosti in šibkosti; kajti v tem Kruhu iz Nebes imajo pri roki moč in zdravje. Ni važno, če so preizkušani in mučeni od demona; kajti s pogostim sprejemanjem tega Zakramenta so usposobljeni, da ga veličastno premagajo. Verniki so si sami krivi za svojo revščino in muke, kajti niso pozorni na to božansko skrivnost, niti si ne pomagajo z božanskimi močmi v taki meri, kot jih je dal na razpolago moj najsvetejši Sin.
Resnično, povem ti, moja draga, da imajo Lucifer in njegovi demoni tako velik strah pred sveto Evharistijo, da če se ji približajo, jim povzroča večje muke kot pekel sam. Čeprav vstopajo v cerkve z namenom, da skušajo duše, vstopajo z odporom in se prisilijo prenašati krute bolečine v upanju, da uničijo kakšno dušo in jo potegnejo v greh, še posebno na svetih krajih in v prisotnosti presvete Evharistije. Že samo njihov bes na Gospoda in na duše lahko povzroči, da so izpostavljeni mučenju ob Njegovi resnični zakramentalni navzočnosti.
Kadarkoli sv. zakrament nesejo skozi ulice, demoni običajno zbežijo in izginejo z bliskovito naglico; in ne bi si drznili približati se tistim, ki Ga spremljajo, če ne bi v svojih dolgotrajnih izkušnjah vedeli, da bodo nekatere zapeljali, da pozabijo na spoštovanje do svojega Gospoda. Zato se posebno trudijo, da skušajo vernike v cerkvah; kajti vedo, kakšno veliko žalitev in krivico lahko na ta način napravijo Gospodu samemu, ki v Svoji zakramentalni ljubezni tam čaka, da posveti ljudstvo in prejme povračilo za Svojo najslajšo in neutrudljivo ljubezen. Iz tega lahko tudi razumeš moč tistih, ki se pripravljajo k podeljevanju tega Angelskega Kruha in kako se demoni bojijo duš, ki Gospoda prejemajo vredno in pobožno in si prizadevajo ostati8 v tej čistosti do naslednjega Obhajila. Toda, zelo malo jih je, ki živijo s tem namenom in sovražnik je nenehno pozoren v prizadevanju, da jih trešči nazaj v njihovo pozabljivost, raztresenost, brezbrižnost in mlačnost, tako da se mu ni potrebno soočati s tako močnim orožjem v rokah ljudi. Zapiši si to svarilo v srce; kajti brez tvoje zasluge je Vsemogočni odločil, da dnevno prejemaš sveto Obhajilo, skušaj na vsakršen možen način, da ohraniš sebe v dobrem stanju od enega Obhajila do drugega. To je volja Gospodova in moja, da s tem mečem biješ bitke Vsemogočnega proti nevidnim sovražnikom v imenu svete Cerkve. Kajti oni te dni Gospodarici narodov kopičijo skrbi, trpljenje in žalost in nikogar ni, ki bi Jo potolažil in si vzel k srcu. Tako tudi ti iz istega razloga sama pri sebi jokaj in dovoli, da se ti srce trga v bolečini. Toda medtem ko je vsemogočni in pravični Sodnik tako razjarjen zaradi Katoličanov, ki tako sramotijo Njegovo pravičnost s svojimi neizmernimi in ponavljajočimi prestopki, tudi pod varstvom svoje vzvišene Vere, mi najti nikogar, ki bi premislil in izmeril strašansko škodo, niti da bi pristopil k lahko dostopnem zdravilu s prejemom Svete Evharistije s skrušenim in ponižnim srcem; niti ni nikogar, ki bi prosil za moje posredovanje.
Čeprav si vsi otroci Cerkve večinoma nakopavajo to krivdo, pa so še bolj odgovorni nevredni in pokvarjeni duhovniki; kajti z nespoštljivim ravnanjem z Blagoslovljenim Zakramentom so tudi drugi Katoličani potegnjeni v Njegovo podcenjevanje. Če bi ljudje videli svoje duhovnike, kako pristopajo k božanskim skrivnostim s svetim strahom in trepetom, bi se naučili na enak način ravnati in sprejemati svojega Boga. Tisti, ki Ga tako častijo, bodo sijali v Nebesih kot sonce med zvezdami; kajti veličastje mojega božanskega Sina bo dodal izjemen delež v tiste, ki so se lepo obnašali do Njega v Blagoslovljenem Zakramentu in Ga prejemali z vsem spoštovanjem. Nasprotno pa se to ne bo zgodilo onim, ki tega svetega obeda ne bodo pobožno obiskovali. Povrhu tega bodo pobožni, prizadevni in goreči nosili na svojih prsih najlepše in najimenitnejše napise, kje in na kakšen način so tako pogosto dajali zavetje sveti Evharistiji; ti napisi bodo dokazovali, da so bili najvrednejši tabernaklji svetega Zakramenta. To bo velika stranska nagrada in povod slavljenja in občudovanja za svete angele in vse ostale blažene. Poleg tega bodo tudi uživali posebno prednost, da bodo zmožni prodreti globlje v skrivnost resnične navzočnosti Gospoda v sveti Evharistiji in razumeti vse druge čudeže, ki se v tem skrivajo. To bo tako velik privilegij, da bi samo ta zadostoval za njihovo večno srečo, četudi ne bi bilo več nobenega drugega veselja v Nebesih. Še več, zaslužena slava tistih, ki vredno in spoštljivo prejemajo sveto Evharistijo, bo v mnogih ozirih prekašala slavo mnogih mučencev, ki niso prejeli Gospodovega Telesa in Krvi.
Rada bi tudi, da slišiš, moja najdražja hčerka, iz mojih lastnih ust, kakšni so bili moji občutki, ko sem bila v svojem umrljivem življenju na tem, da prejmem Sveto Obhajilo. Da bi bolje razumela, kaj ti pripovedujem, razmisli o vsem, kar sem ti zapovedala zapisati o mojih darovih, milostih in mukah v življenju. Bila sem obvarovana pred izvirnim grehom in v trenutku mojega spočetja sem prejela védenje in videnje Božanstva; kot si večkrat zapisala. Vedela sem več kot vsi svetniki; v ljubezni sem presegla najvišjega serafa; nikoli nisem napravila greha, nenehno sem vadila vse kreposti na junaški stopnji namen in najmanjša med njimi sem bila večja kot vsi Svetniki v svoji najvišji popolnosti; cilj mojega delovanja je bil najbolj vzvišen in moja nagnjenja in sposobnost so bili plemeniti brez primere; trudila sem najzvesteje; trpela sem vneto in sodelovala sem z Gospodovimi deli natanko tako kot se je spodobilo; nisem odnehala vaditi ljubezen in pridobivati nove ter odlične zasluge za milosti. Kljub temu sem pri sebi mislila, da bi bila popolnoma poplačana, če bi mi bilo dovoljeno prejeti Ga vsaj enkrat v sveti Evharistiji; ja, nisem se smatrala vredne za to eno samo milost.
Premisli sedaj, kakšni bi morali biti tvoji občutki in občutki ostalih Adamovih otrok, da jim je dopuščeno prejeti ta občudovanja vredni Zakrament. In če je za največje med Svetniki eno samo sveto Obhajilo čezmerno pretirana nagrada, kaj si morajo misliti duhovniki in verniki, ko jim je dovoljeno sprejemati Ga tako pogostoma? Odpri svoje oči v globoki temi in slepoti, ki obdaja ljudi okoli tebe, in jih povzdigni v božansko svetlobo, da bi razumela te skrivnosti. Glej na vsa svoja dela kot nezadostna, vse svoje trpljenje kot najbolj nepomembno, vse svoje zahvaljevanje kot zelo pomanjkljivo v primerjavi s tem, kar poseduješ v tako izbranem in odličnem blagoslovu, kot je imeti Kristusa, mojega božanskega Sina v Sveti Cerkvi, navzočega v sveti Evharistiji na način, da obogati vse vernike. Če nimaš ničesar, s čimer bi pokazala svojo hvaležnost za to in ostale blagoslove, ki jih prejemaš, se vsaj ponižaj v prah in ostani leže na tleh; priznaj se za nevredno z vso iskrenostjo svojega srca. Poveličuj Najvišjega, blagoslavljaj Ga in Ga poveličuj, ohrani se za vse čase vredno prejemati Ga in trpeti mnoga mučeništva v zahvalo za tako milost.
Komentarji
Objavite komentar