Naša Gospa iz Las Lajas - zgodovina posebne naklonjenosti

Leta A.D. 1754 je Maria Mueses de Quiñones, Indijanska žena iz Kolumbije, odšla iz rojstnega mesta Potosi v vas Ipiales, ko jo je ujela strašna nevihta. V kraju, imenovanem Las Lajas (Kamnite plošče op. p.), je poiskala zatočišče v neki votlini. Kljub temu pa je bila prestrašena, saj je v tistih krajih krožila priljubljena legenda, da v tej jami živi hudič. Drgetaje je vstopila v mrakobo votline in moledovala k Devici Rožnega Venca. Naenkrat jo je nekdo potrepljal po rami, kot bi jo klical. Prestrašena je zbežala na prosto v nevihto.

Nekaj dni za tem, ko se je zopet vračala po isti poti, je na hrbtu prenašala svojo malo hčer Roso, ki je bila nema in gluha od rojstva. Ko sta prispeli v bližino votline, se je Maria Mueses de Quiñones utrujena usedla na bližnji kamen. Tedaj se je zgodil prvi čudež. Gluhonema deklica je nenadoma spregovorila: Mamica, poglej »mestico¹«, ki je izšla iz skale z majhnim dečkom na rokah, poleg sta še dva mala »mestica«! S tem vzklikom je mala Rosa zdrsnila z materinega hrbta, da bi splezala na skale nad votlino. Zelo prestrašena je Marija pograbila otroka in zbežala s skrivnostnega kraja. 

Lačni nadnaravnega, so Indijanci poslušali Mario, mnogo so jo spraševali, toda ukrepal ni nobeden. Medtem je mala Rosa izginila in njena mati je bila v hudih skrbeh. Maria jo je brez prestanka iskala, ko se je spomnila prizora pred votlino in se je napotila tja. Našla je svojo malo hčer klečečo pred prečudovito ženo, kako se ljubeznivo igra z majhnim dečkom, ki je zlezel iz materinega naročja. Ko je spoznala je, da gleda Blaženo Devico Marijo in njenega Sina Jezusa, je ob tem prelepem prizoru padla na kolena in njen strah je izpuhtel.

Nedolgo za tem je Naša Gospa napravila spektakularen čudež, ki je potrdil govorice o neverjetnem Obisku, ki so se razširile naokrog po deželi v bližini skalnih bregov reke Guaitara. Nepričakovano je mala Rosa zbolela in umrla. Žalujoča mati jo je mrtvo na rokah nesla k votlini z namenom, da prosi Devico za pomoč. Devica naj se spomni, kako ji je Rosa skrbno prinašala cvetje in prižigala sveče, je rotila žalostna mati Našo Gospo, naj obudi Roso nazaj v življenje. Kraljica Nebes in zemlje je ganjeno napravila čudež, da je otrok oživel. Pretreseni ob novici, so ugledni ljudje skupaj z duhovniki in številnim ljudstvom odšli na kraj prikazanja. In takrat šele, so vsi videli vtisnjeno v skalo čudovito podobo Blažene Device Marije, ki v rokah drži dete Jezusa, pri njenih nogah pa klečita Sveti Dominik in sveti Frančišek. Devica podaja sv. Rožni Venec sv. Dominiku in frančiškansko vrvico sv. Frančišku.²

Podoba Naše Gospe iz Las Lajas, prav tako kot Naše Gospe Guadalupske, je skozi stoletja ohranila nedotaknjeno krasoto. V primeru Las Lajas je Božanski Slikar uporabil neminljivo metodo. Ko so nemški geologi odluščili koščke s številnih koncev podobe, so ugotovili, da ni barve, barvila ali kakršnega koli pigmenta na površini skale. Barve so barve skale same in so vtisnjene v skalo mnogo čevljev globoko! Slika je skala in skala je slika!

 Leta A..D. 1952 je papež Pij XII. dovolil kanonično kronanje Naše Gospe iz Las Lajas in dve leti zatem je bila sprva zgrajena cerkev, da zaščiti podobo in je bila v prisotnosti vse škofije posvečena v malo baziliko.

Danes tam najdemo ogromno število spominskih tabel, spominkov in zahval, ki potrjujejo češčenje in hvaležnost Kolumbijskega ljudstva vse od časa prikazanja. Cerkev je danes ena najlepših katedral na svetu.

Naša Gospa iz Las Lajas, prosi za nas!

1 mestíc/a (ȋ) - potomec evropskega priseljenca in prvotnega ameriškega prebivalca

2 Oba svetnika sta ustanovitelja redov, ki sta kot prva redova evangelizirala Kolumbijo in do katerih so Kolumbijci od nekdaj gojili posebno pobožnost.