Dragi verniki, prejšnji teden, tretjega septembra, smo praznovali praznik sv. Pija X., zavetnika naše duhovniške bratovščine, in zato bi ob tej priložnosti opazovali njegovo svetniško podobo, ki je za nas pomembna. Zakaj se je naš ustanovitelj, nadškof Lefebvre, odločil da bo našo skupnost posvetil temu svetniku? To si lahko predstavljamo na podlagi znamenite izjave sv. Pija X. iz njegovega pisma "Naša apostolska služba" iz leta 1910, da pravi prijatelji ljudi niso revolucionarji ali inovatorji, ampak tradicionalisti. To izjavo lahko vzamemo, dragi verniki, kot vodilo, kot glavno značilnost življenja in poslanstva katoličanov v tem času, katoličanov ki želijo ostati zvesti katoliški veri, in to je zvestoba cerkveni tradiciji v njenem nauku, bogoslužjo, moralu, disciplini pravi izraz naše vere. In zato se je vse to spremenilo po drugem vatikanskem koncilu - torej teologija, obredi sv. Maše in zakramenti, moralni nauk, vse je to doživelo pomembne spremembe. Papež Frančišek je to še potrdil v svojem nedavnem pismo Traditionis custodes, ko je izjavil, da so tradicionalni in novi mašni obredi praktično nezdružljivi in da je treba tradicionalni obred počasi izločiti iz uporabe. Vse reforme, ki so bile uvedene po koncilu, dragi verniki, temeljijo na tej predpostavki, izhajajo iz modernističnega pojmovanja vere, ki izkrivlja katoliško vero, zato smo se dolžni držati verodostojnega katoliškega nauka, bogoslužja katerega je Cerkva vedno ohranjala in prenašala skozi celo svojo zgodovino.
Danes je to potrebno bolj kot kdaj koli prej, v času, ko se svet vse več oddaljuje od Boga. V svoji prvi encikliki E supremi apostolatus, v kateri predstavlja program svojega pontifikata,, sv. Pij X opisuje stanje stvari iz tistega časa, pred več kot 100 leti, tako dekadentno, kot da bi bil svet v zadnjih dneh in kot da bi antikrist, ki bo prišel ob koncu časa, pred sodnim dnem, pred drugi Kristusov prihod - kot da je antikrist že v svetu in da se ti zadnji dogodki v zgodovini tega sveta bližajo. In če je tudi takrat papež Pij X presojal razmere v svetu in vemo, da je bila takrat vera veliko bolj živa kot danes, je veliko več duš poskušalo živeti resnično krščansko življenje, v družbi pa so bila krščanska načela veliko bolj zastopana kot danes; in če vse to upoštevamo, kako naj potem še presodimo sedanji čas, ko je versko in moralno stanje veliko slabše kot takrat. In zato je, dragi verniki, veliko bolj pomembno, da si resnično prizadevamo za lastno posvečenje, za odrešenje duš, da smo previdni, ker so danes nevarnosti veliko večje.
Naš zavetnik je prepoznal in obsodil največjo nevarnost za vero, ki grozi v Cerkvi sami, in to je modernizem. Obsojal ga je kot sintezo vseh zablod in herezij ter sprejel odločne ukrepe, da bi to preprečil in ustavil. Izdal je encikliko Pascendi, v kateri je sistematično razkril načela modernizma, nato dekret Lamentabili, kjer so natančno obsojene vse napačne teze, in uvedel je antimodernistično prisego, ki so jo morali sprejeti duhovniki. In sveti oficij je skrbno opazoval čistost vere in bi obsodil vsak izraz zablode, ki mu je bila poslana. Tako je, dragi verniki, papež zgradil neizprosen sistem, ki naj bi popolnoma zatrel vsako nevarnost modernističnih zablod in ta sistem je bil resnično trden in Cerkev je živela, se razvijala, rasla, se širila po vsem svetu. Toda papež je tudi opozoril, da če človek ni previden in se popusti v skrbi za ohranitev čistosti vere, se lahko ta nevarnost znova pojavi. In to se je na žalost zgodilo, kot vemo, se je začelo II. Vatikanski koncil, kjer so se prej obsojale zablode, zdaj rehabilitirane in Cerkev je v eni največjih kriz v zgodovini. In to nam kaže, kako pomembno je biti previden, paziti se zablodi, ki se danes širijo morda bolj kot kdaj koli prej in v sami Cerkvi. Pri tem imamo varno zaščito in vodstvo v Tradiciji Cerkve, kateru želimo slediti.
Dragi verniki, naš svetnik ni le teoretično presodil časa, v katerem živimo, temveč je tudi predvideval konkretna sredstva, s katerimi bi to morali doseči, s katerimi bi morali delati, da bi vse obnovili v Kristusu. In kaj je sv. Pij X. vsakemu kristjanu, verniku, priporočil, kaj naj storimo, da se posvetimo, da prizadevamo za krščansko popolnost in svetost? On najprej poudarja, da se moramo graditi v veri. Moramo rasti v spoznanju svoje vere, preučevati verski nauk, katekizem - sv. Pij X je objavil katekizem, ki vsebuje vse, kar bi moral vedeti vsak kristjan in zato ga moramo preučiti in sprejeti, da dobro vemo, kaj verjamemo, in da se lahko na pravi način gradimo v svojem krščanskem življenju. In to bomo potem še dodatno dosegli s pogostim in rednim prejemanjem svetih zakramentov, zlasti sveto obhajilo. Sv. Pij X se je odlikoval s spodbujanjem pogostega in rednega svetega obhajila med verniki, in da bi to dosegli, se moramo seveda dobro pripraviti, imeti pravo razpoložljivost; da se moramo najprej paziti vsakega greha, biti brez vsakega smrtnega greha - in tako res, dragi verniki, moramo svoje krščansko življenje oblikovati tako, da imamo vedno čisto vest, da nam nič ne preprečuje, da bi se približali sv. obhajilo, potem pa je treba in pobožnost, treznost, pri sv. Maši, da bi odprli svoje srce evharističnemu Jezusu, da ga bomo lahko dostojno in plodno sprejeli. To bomo lahko storili le, če se dobro pripravimo, ker sadov svetih zakramentov ne prejemamo samodejno, ampak v kolikor smo odprti za delovanje Božje milosti, kolikor ne postavljamo temu ovir.
Zato želimo, dragi verniki, biti poučljivi v naukih katoliške vere in voditi resno, redno molitveno, zakramentalno življenje, saj bomo na ta način lahko prejeli sad svetosti, ki ga želi dati Kristus nas, ko prejmemo, da bo ta svetost, ki nam jo daje sam Kristus, čim več v nam živela. To želimo priporočiti priprošnji Blažene Device Marije, katere spomin danes praznujemo in katero je naš svetnik zelo častil, da bi za nas lahko prosila za to milost, da bi bili zvesti Gospodu, da bi podedovali njeno popolno zvestobo in predanost Božji volji. Amen.
(p. Marko Tilošanec, pridiga od 11. septembra 2021., Maribor)
Komentarji
Objavite komentar