Nedelja, ki pride po prazniku Razglašenja, je nedelja Svete Družine. Tukaj opazujemo skrivnost svetosti božje družine – Jezusa, Marije in Jožefa. Opazujemo njihovo svetost, in svet je po našem človeškem pojmovanju tisti, ki je moralno popoln – v svojem obnašanju in dejanju. V tem nam je sveta družina vzor, ker je bila res popolna. V njenem središču je Dete Jezus, Božji Sin, druga božanska oseba, ki je utelešenje Božje svetosti. Mati je Blažena Devica Marija, ki je bila najsvetejša od vseh bitij, spočeta brez izvirnega greha in ohranjena vsakega drugega greha, v kateri najdemo popolnost vseh kreposti, ki je mojstrovina Božje milosti. In tukaj najdemo sv. Jožefa, ki je dobil nalogo, da je Jezusov zakoniti oče, da je glava družine, in ki je moral zaradi vloge, ki jo je prejel od Boga, imeti veliko svetost, da bi jo lahko izpolnil in je moral biti na zelo visoki stopnji svetosti, da bi izpolnil to vzvišeno vlogo.
Jezus, Marija in Jožef predstavljajo najvišji zgled, ideal vsake družine in tudi vidimo predvsem v njihovih vrlinah, v katerih nam dajejo zgled. Papež Leon XIII ki je ta praznik uvedel leta 1892 – in določil, da treba na ta dan obhajati nedeljo Svete družine, nam v svojem pismu pove, katere so vrline, v katerih nam je Sveta družina vzornik. Na splošno je sveta družina vzor medsebojnega služenja v ljubezni, svetega ravnanja v medsebojnih odnosih, v izvajanju pobožnosti, tako da lahko vsak kristjan, piše papež, v vsakem življenjskem stanju in na vsakem mestu zlahka najde v sveti družini spodbudo in vzor za čedno krščansko življenje. Pravzaprav mora biti v središču odnosa staršev do otrok, otrok do staršev, zakoncev drug do drugega ljubezen, ker je največja vrlina, iz katere vse izhaja, ki vse prežema in le tako bodo otroci in starši rasli v svetosti. Na tej poti je neobhoden pomen molitve, odnosa z Bogom, saj bomo le v tej povezavi z Bogom lahko črpali milosti za svoje krščansko življenje. In potem če pogledamo konkretno, v katerih krepostih so predvsem Jezus, Marija in Jožef vzorniki, bomo lahko v Bl. Devici Mariji našli zgled vere, materinske ljubezni, čistosti, podrejenosti Božji volji. S posebnim materinskim občutkom je skrbela za Jezusa – nosila ga je v trebuhu, hranila, vzgajala, vedoč, da ima ob sebi največji zaklad – samega Božjega Sina in ji je to napolnilo dušo. Z veseljem je sprejela Božji klic že od prvega trenutka, ko ji je angel oznanil, da mora spočeti Božjega Sina, je verjela tej besedi in se popolnoma podredila Božji volji. Nato opazujemo sv. Jožefa, ki mu je bila zaupana naloga, da je glava družine, da sprejema odločitve, ki bi jih Marija in Jezus z veseljem sprejela, da skrbi za njene začasne potrebe. Njegova beseda je imela tako veliko moč, kot piše papež Leon XIII., da so po njej delovale božanske roke Deteta Jezusa, kjer vidimo, kako velika čast in odgovornost sta mu bili zaupani. Svetega Jožefa je odlikovalo zaupanje v Božjo previdnost – da bo Bog v skromnih razmerah, v revščini, v kateri je živela Sveta družina, poskrbel za vse, kar je potrebno, zato je razumljivo, da kristjani v stiski molijo za njegovo pomoč, ko, da jim s svojo priprošnjo iz nebes zagotovi, da bodo poskrbljeni in varni. Njegov zgled in priprošnja nam pomagata, da v času preizkušenj ne ostanemo malodušni, ampak da pogumno napredujemo po poti, na katero nas kliče Bog, z zaupanjem, da nam bo resnično zagotovil svojo močno zaščito in vodstvo. In končno, Dete Jezus, ki nam predstavlja izjemen primer ponižnosti, ki bi ga morali občudovati, spoštovati in posnemati. Sv. Bernard iz Clairvauxa nas spodbuja k razmisleku o besedah, ki smo jih slišali v današnjem evangeliju: in jih je bil poslušen. Kdo je bil komu ubogljiv? - sprašuje sv. Bernard. Bog človeku. Bog, ki so mu podrejeni angeli, ki se mu podrejajo gospostva in oblasti, je bil podrejen Mariji in ne samo Mariji, ampak tudi Jožefu zaradi Marije. Občuduj torej oba in izberi, kaj boš bolj občudoval, naj bo to ljubeče ponižanje Sina ali odlično dostojanstvo Matere. Oba naju preseneča, oboje je neverjetno. To, da Bog uboga žensko, je ponižnost brez primere, da ženska vlada nad Boga vzvišenost brez primerjave.
Tako piše sv. Bernard, veliki marijanskei častilec in učitelj, in iz tega se ni težko naučiti, da če je Bog, ki je vsemogočen, tako ponižen, da služi bitju, človeku, koliko bolj vsak izmed nas, ki je navaden prah in pepel, naučiti služiti vsemogočnemu Bogu. Najprej Bogu in njegovim zapovedim, nato pa vsem tistim oblastem, ki jih je Bog postavil, ki jih je dal upravljati družine, družbo, Cerkev v njegovem imenu. To oblast je dal staršem, državnim oblastem, duhovnikom kot pastirjem, zato smo dolžni to oblast ubogati – seveda v vsem, kar je zakonito, saj bomo tako izkazali poslušnost sami božji avtoriteti, v kateri je vsaka človeška oblast ima svoj vir, je ime izvedeno. Tako bomo izpolnjevali Božjo voljo in to je pot našega posvečenja, na katero nas usmerja otrok Jezus, ki ga opazujemo v tem božičnem času – pot ponižnosti, pokorščine Božji volji. Je zanesljiva pot, ki nas vodi k rasti v vrlinah, vodi k svetosti in končno v nebeško blaženost. Amen.
Maribor, 9. 1. 2022., pridiga na Nedeljo svete Družine
Komentarji
Objavite komentar