Papež Frančišek je 9. oktobra 2021 uradno odprl sinodo o sinodalnosti v Rimu. Nato je 17. oktobra sledilo odprtje v krajevnih cerkvah, pred občno škofovsko sejo, ki bo leta 2023 v Vatikanu.
Dve leti posvetovanja za sinodo o sinodi, z drugimi besedami: sinoda, ki govori sama zase! Zveni kot samozadovoljujoči narcizem ali samoreferenčna tavtologija, če uporabimo novi rimski jezik.
Za pripravo “sinodalnega pravilnika” je bil sestavljen vodnik. Tukaj lahko najdete naslednje besede: poslušanje, vključenost, sodelovanje, sanje, upanje, novost, sprememba, stereotipi, predsodki, dialog, sprava, delitev, periferije, razločevanje, dostopnost, enakost, soodgovornost ...
Vse bi moralo biti globoko, vendar uspe biti le votlo. Ker tem velikim besedam manjka dopolnitev, ki jih povezuje z resničnostjo: sanje o čem? Kakšno upanje? Sprememba v čem?
Tako kot v vseh utopijah se te splošne besede, ki izražajo nejasne in velikodušne ideje, dvignejo na raven vrednot same po sebi - absolutnih idolov, na katere ni mogoče gledati relativno, ne da bi jim primanjkovalo pomena, ki jim pripada.
Ta vodnik pravi, da je sinodalnost »skupna hoja«, a kot ugotavlja Stefano Fontana v Nuova Bussola Quotidiana 9. septembra: »Hoja kot taka nima smisla in dejstvo skupnega sodelovanja je, da ne obogati.« Kaj je resnični namen sinode, v katero smer bo šla?
Prav tako je treba »poslušati Duha«, kot II. vatikanskega koncila, ki je želel prisluhniti »znamenjem časa« in na koncu sledil duhu sodobnega sveta.
Stefano Fontana modro komentira: »Zagotovo je treba prisluhniti Duhu, ker danes zagotovo tudi govori, ne moremo pa si misliti, da govori stvari v nasprotju s tistim, kar je govoril v zadnjih dva tisoč letih. Da Duh veje, kamor hoče, je tudi gotovo, vendar to ne pomeni, da piha vsepovsod in da bi morali sprejeti vse, kar svet proizvaja, da bi ga bolje poslušali. […] Cerkev, ki posluša, preden pove, kar misli, je veliko bolj nevarna kot Cerkev, ki pove, kar misli, in potem posluša.«
Glede nevarnosti, izpostavljenih v tem zadnjem stavku, se spomnimo na opozorilo msgr. Bruna Forteja, posebnega tajnika sinode za družino, v katerem razkrije, kaj mu je Frančišek povedal:
»Če izrecno govorimo o občestvu ločenih in ponovno poročenih, si ne morete predstavljati, kakšno zmešnjavo bodo ti [uganite, kdo!] ustvarili za nas. Torej ne govorimo o tem neposredno, poglejmo, ali so predpostavke izpolnjene, potem pa bomo naredili zaključke.»
Na koncu potegnite zaključke, zdaj pa samo potegnite niti. Torej, edino vprašanje, ki se poraja ob odprtju te sinode, je naslednje: ali vsi škofje želijo biti marionete? Plastične in plišaste igračke?
Komentarji
Objavite komentar