Odprto pismo nadškofa Lefebvrea in škofa Castra Mayerja papežu Janezu Pavlu II. (1983)


Sveti Oče,


naj Vaša svetost dovoli, da vam s popolno sinovsko odkritostjo predstavimo naslednje misli. V zadnjih dvajsetih letih so razmere v Cerkvi takšne, da je videti kot okupirano mesto.


Na tisoče pripadnikov duhovščine in milijoni vernikov živijo v tesnobi in zmedi zaradi »samouničenja Cerkve«. Njihovo stanje zmede in nereda povzročajo napake v dokumentih drugega vatikanskega koncila, pokoncilske reforme in zlasti liturgične reforme, napačni pojmi, razširjeni v uradnih dokumentih, in zlorabe oblasti, ki jih je zagrešila hierarhija.


V teh vznemirljivih okoliščinah mnogi izgubijo vero, ljubezen se ohladi, koncept resnične edinosti Cerkve v času in prostoru izgine.


V vlogi škofov svete katoliške Cerkve, naslednikov apostolov, so naša srca strta zaradi tega, kar se vidi po svetu, toliko duš, ki so zmedene, a želijo nadaljevati v veri in morali, ki jo določa učiteljstvo sv. Cerkev, ki jo je Cerkev vedno in povsod učila.


Zdi se nam, da bi molčati v takih okoliščinah pomenilo postati sokrivec za ta hudobna dejanja (prim. 2 Jn 11).


To je razlog, zakaj se smatramo dolžni javno posredovati pred Vašo svetostjo (ob upoštevanju, da so vsi ukrepi, ki smo jih sprejeli zasebno v zadnjih petnajstih letih, ostali neuspešni), da bi razkrili glavne vzroke te dramatične situacije in razmer ter prosimo Vašo Svetost, da kot Petrov naslednik uporabite svojo avtoriteto in »potrdite svoje brate v veri« (Lk 22, 32), ki nam jo je zvesto izročila apostolska Tradicija.


V tem smislu smo temu pismu priložili prilogo, ki vsebuje glavne zmote, ki so vzrok za to tragično situacijo in ki so jih poleg tega že obsodili vaši predhodniki. Naslednji seznam navaja te napačne predstave, vendar ni celoten:


1. Svobodomiselni in ekumenski koncept Cerkve, razdeljene v veri, je obsodil zlasti Syllabus, br. 18 (DH 2918).


2. Kolegialna oblast in demokratična usmeritev v Cerkvi, ki jo je obsodil zlasti prvi vatikanski koncil (DH 3055).


3. Napačen koncept naravnih pravic človeka, ki se jasno pojavlja v dokumentu o verski svobodi, obsojen predvsem v Quanta Cura (Pij IX.) in Libertas praestantissimum (Leon XIII.)


4. Napačna predstava o papeževi avtoriteti (prim. DH 3115).


5. Protestantski koncept Svete Mašne daritve in zakramentov, ki ga je obsodil Tridentinski koncil, na XXII. zasedanju.


6. Končno in na splošno svobodno širjenje krivoverstva, ki ga zaznamuje odprava Svetega Oficija.


Dokumenti, ki vsebujejo te napačne predstave, povzročajo nelagodje in zmedo, še toliko globljo, ker prihajajo iz tako visokega vira. Duhovščina in verniki, ki jih ta situacija najbolj prizadene, so poleg tega tisti, ki so najbolj navezani na Cerkev, na avtoriteto Petrovega naslednika, na tradicionalno cerkveno učiteljstvo.


Sveti Oče, zelo hitro je treba končati to zmedo, ker je čreda razkropljena in zapuščene ovce sledijo najemnikom. Rotimo vas, da zavoljo katoliške vere in za zveličanje duš potrdite resnice, nasprotne tem zmotam, resnice, ki so jih dvajset stoletij učili v Cerkvi.


Na vas se obračamo z občutki sv. Pavla pred sv. Petra, ko mu je očital, da ne sledi »evangeljski resnici« (Gal 2, 11-14). Njegov cilj ni bil nič drugega kot zaščititi vero črede.


Sv. Robert Bellarmine, ki je ob tej priložnosti izrazil splošno moralno načelo, pravi, da se moramo upreti papežu, katerega dejanja bi škodila zveličanju duš (De Romano Pontifice, I.2, C.29).


V želji, da bi priskočili na pomoč Vaši svetosti, izrekamo ta krik za preplah, ki postaja še toliko bolj nujen zaradi napačnih predstav, da ne omenjamo krivoverstev, novega Zakonika cerkvenega prava ter zaradi obredov in govorov na sv. ob petstoletnici Lutrovega rojstva. Resnično, to je preveč!


Naj vam Bog priskoči na pomoč, Sveti oče. Brez prestanka molimo za Vas k Blaženi Devici Mariji.


S sinovsko vdanostjo,


Nadškof Marcel Lefebvre

Mednarodno semenišče sv. Pija X.

Ecône, Švica


Škof Antonio de Castro-Mayer

Riachuelo 169, C.P. 255

28100 Campos (RJ) Brazil


Rio de Janiero, Brazil, 21. decembra 1983

Komentarji