.jpg)
Ves mesec oktober je posvečen molitvi rožnega venca. Danes obhajamo sobotni liturgični spomin Blažene Device Marije in čeprav se bližamo koncu tega meseca, še vedno želimo razmisliti o pomenu te molitve, s katero počastimo Gospo. Lahko rečemo, da gre za molitev, ki je v samem središču katoliške duhovnosti in zakladnica molitve. Resda ne gre za liturgično molitev (ni za uradno bogoslužje), temveč za pobožnost, ki pa je jedro katoliškega molitvenega življenja, ker je največja in univerzalna pobožnost. Latinsko ime za rožni venec je rosarium, kar bi lahko prevedli kot rožni venec ali rožni vrt, te vrtnice pa predstavljajo molitve, in sicer molitve Zdrava Marija, ki sestavljajo ves ta venec molitev. Imamo tri vrste skrivnosti rožnega venca, vsaka vrsta oziroma skupina ima po pet skrivnosti, vsaka skrivnost pa je sestavljena iz 10 zdravamarij, kar je skupaj 150, zato imenujemo rožni venec ali rožnovenski psalter. Kakor obstaja Gospodov psalter, ki je zbirka 150 psalmov, ki se molijo pri bogoslužju ur (vsak teden se moli celoten psalter), tako imamo po njegovem vzoru tudi Gospodov psalter, ki ga sestavljajo pozdravi počaščenja, ki ga naslavljamo na Gospo, molitev Zdrava Marija.
Ta pobožnost sestoji iz ponavljanja istih molitev. To je ustni del molitve rožnega venca, tisto, kar izgovarjamo z usti, z besedami, je pa tudi drugi, morda še pomembnejši del, to je miselna molitev. To pomeni, da moramo ves čas razmišljati o vsebini skrivnosti, ki jih molimo. Pogosto ne pomislimo ali zanemarimo to drugo plat molitve rožnega venca, ki je res nepogrešljiva. Če naredimo to veliko napako, lahko postane molitev res utrujajoča in izgubi sadove. Prav s tem napadom skušajo neverniki ali krivoverci opravičiti drugo skrajnost – da se ne sme uporabljati nobenih standardnih molitvenih vzorcev, ampak naj bo molitev vedno spontana. Ena protestantska sekta je posnela video, v katerem so intervjuvali odpadniške duhovnike, ki so se spreobrnili v protestantizem in njihov prvi argument, zakaj niso več katoličani, je, da tam niso mogli moliti s srcem in da so šele zdaj kot protestanti odkrili, kaj molitev pomeni. Moramo reči, da je to velika laž in zabloda, saj so natanko tako nastale standardne molitve – da so se ponavljali isti izrazi, ki jih je človek izrekel, ker sta njegov duh in razum še vedno omejena in svoje namere pogosto izražata z istimi besedami. Jezus sam nas je naučil moliti Gospodovo molitev in z istimi besedami je molil tudi v Oljčnem vrtu. Nasprotno, te standardne molitve vsebujejo veliko bogastvo izrazov, ki jih sami ne bi mogli izraziti, in so nam v tej meri v veliko pomoč. Molitev Zdrava Marija je namreč sestavljena iz besed samega evangelija – pozdrava angelov Gabriela in Elizabete, vsebuje pa tudi molitve, ki sodijo v izročilo Cerkve in predstavljajo velik zaklad.
Ključni del molitve je zbranost – da smo osredotočeni na tisto, kar molimo, nato pa da razmišljamo o vsebini molitve, ki jo opravljamo. Skrivnosti Kristusovega Otroštva, Trpljenja, Smrti in Vstajenja so neizčrpne, imajo neizmerno globino in bi jih lahko premišljevali vse življenje – pravzaprav bi jih morali, in to je bistvo molitve rožnega venca ter način, kako se ga je treba lotiti. Bl. Alan de la Roche, velik marijanski častilec, teolog, nam prikaže primer treh redovnic, ki so po njegovem nasvetu vsak dan molile rožni venec. Dan pred Svečnico, velikim Marijinim praznikom, so doživeli prikazovanje. Blažena Devica Marija se je najprej prikazala neki sestri v svetleči obleki, na kateri je pisalo: Zdrava Marija, milosti polna, in razlagala, da ji je tako sijočo obleko spletla s svojimi Zdravamarijami. Čez eno uro se je prikazala drugi sestri, vendar je bila tokrat oblečena v navadno zeleno obleko in ji pojasnila, da s svojimi molitvami ni stkala tako lepe obleke, ker jih ni izgovarjala tako osredotočeno in zbrano. Nedolgo zatem se je Mati Božja prikazala še tretjič, a tokrat v raztrgani obleki, in pristopila k tretji sestri, ki se je čudila, zakaj je zdaj v tako grdi obleki, potem pa je dobila odgovor, da zato, ker je molila malomarno in raztreseno, potem pa te molitve Mariji niso bile všeč. In zato je izjemno pomembno ohraniti ta duh zbranosti, saj bodo prav zaradi njega naše molitve vredne, dokler, če tega ne ohranimo, naše molitve Bog ne bo prejel in pravzaprav bomo tako vedno storili greh.
Sv. Ljudevit Montfortski nam pravi, da lahko najdemo dobro motivacijo za zbranost, če si jo predstavljamo v eni podobi – da na eni strani stoji angel, ki je pripravljen sprejeti našo molitev in jo darovati Bogu, če jo dobro zmolimo, medtem ko na drugič pa je hudič, ki nam bo ukradel vsako Zdravomarijo, če jo bomo molili raztreseno in malomarno. Pri preroku Jeremiju najdemo izrek: preklet, kdor malomarno opravlja Božjo službo. Ta izraz lahko razumemo ne samo v ožjem pomenu, da se nanaša na bogoslužje, ampak tudi v širšem smislu, v smislu vsake molitve, s katero vstopamo v odnos z Bogom, Ga častimo in Mu služimo. Kakor nihče od ljudi noče, da bi ga nagovorili brez pozornosti, koliko bolj prosita Jezus in Marija, da jih častimo dostojno, da ne molimo samo z usti, ampak tudi s srcem. Naj bo to naša odločitev v tem Marijinem mesecu in naprej – da jo častimo zbrano, pobožno, z mislijo na skrivnosti Jezusovega življenja in takrat bodo naše molitve obrodile, takrat bomo prejeli tiste blagoslove, ki nam jih je Gospa obljubila z molitvijo rožnega venca. Amen.
p. Marko Tilošanec
Maribor, 29. 10. 2022, pridiga na spomin BDM v soboto
Komentarji
Objavite komentar